Ko iz šole pridem jaz domov,
zmeraj sedem za klavir,
kot jadro belo v vetru sem,
vsa se glasbi prepustim.
In val za valom se sprosti,
ko lep ton se oglasi,
po tipkah črno-belih
roka že drsi.
Ne more igrat’ kot Mozart vsak,
sedaj vam pojem in želim,
da košček sreče, ki jo čutim v sebi,
vam še podarim.
Je pesem lepša kot zlato,
zmeraj osreči nas ljudi.
Ne more igrat’ kot Mozart vsak,
saj lahka stvar pač glasba ni,
ne more igrat’ kot Mozart vsak,
to geslo res zapomni si.
Res veliko truda in skrbi
moje znanje bogati,
ogromno vaje ur zbeži,
moj klavir vse to zdrži.
In val za valom se sprosti,
ko lep ton se oglasi,
po tipkah črno-belih
roka že drsi.