Kakor včeraj spomnim se
nate, na prijatelje
in na našo staro vas.
Dom naš hiša tuja je,
prišli drugi so ljudje,
nič ostalo ni od nas.
Leta in odtis dlani
pričata, da smo bili,
drugo je odnesel čas.
Kot nekdaj …
Bilo bi lepo,
če spet bi lahko
nazaj tja pobegnila.
Na klancu iskala bi
pozabljene že poti.
Še enkrat samo
bi zrla v nebo
in zvezde preštevala,
brezskrbno prepevala,
bilo bi lepo.
Hlev je prazen leta že,
njiva opuščena je,
le v daljavi znani glas.
Tista ptica leta še,
v svojo gnezdo vrača se,
kot da sploh ni minil čas.
Kot nekdaj …