Dan pred teboj ti nič dobrega ne obeta,
neprijazen je, kot so šoferji mestnega prometa.
Tu sestanek, tam je zbor, pa spet nova seja,
poln urnik, kakor so lokali okrog RTV-ja.
A to se govori med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.
Več kot sam o sebi o tebi kompjuter ve,
zdaj smo spet številke, zdaj nismo več ljudje.
Vse ostrejši je ta naš kamen spotike,
da prav nesmrtni imajo največje spomenike.
A to se govori med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.
Ko svet se rodi ob petkih ob dveh,
ko odprejo se vrata in sliši se smeh,
ko masko nasmeha si nadene še šef,
svet se rodi v petkih ob dveh, ja, ja, ja, ob dveh.
Štiriinšestdeset ur zdaj imaš na razpolago,
da za konec tedna si privoščiš zgago.
Ne verjemi pa tem, ki glasno govore,
da smo tukaj sami dobri ljudje.
Ampak to se govori med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.
Ko svet umira v nedeljo zvečer,
ko vsi smo zbrani in v hiši je mir,
ko lokal bo zaprl še zadnji oštir,
svet bo umrl v nedeljo zvečer.
Svet nam umira v nedeljo zvečer,
v nedeljo zvečer.