Že dolgo rada vidim Frančeka, fanta iz naše vasi.
Kadar na cesti srečam ga, srček mi ponori.
Harmoniko lepo igrati zna, zraven zapoje si,
kmečko dekle sem, on dobro ve, da za njega bije srce.
Srčkan je bolj kot drugi fantje vsi, saj ne pije in ne kadi.
Franček, mucek, ti boš moj, rada bi bila s teboj.
Ko naš ata bo zaspal, ti mi boš poljubček dal.
Franček, mucek, ti boš moj, pusti mehe vsaj nocoj,
če pa ti je dražji Slak, pocitra naj te vrag.
Pri nas na vasi spet je ples zvečer, glasba nama naglas igra.
Ko med godci jaz zagledam ga, meh raztegne do neba.
Kaj bi dala za vsaj en poljub, moj’ga Frančeka,
smeh in dobra volja to je njegov svet,
kaj ko za ljubezen res preveč ni vnet.
Muzika je njemu prva ljubica – valček, polka in harmonika!