Poglej, ciganka, roko, poglej in mi povej,
ali na njenih črtah vidiš srečo mojo kje.
Poglej, ciganka, roko, v te žuljave dlani,
poglej, mogoče v njih se čuti smrt.
Poglej mi v prihodnost, v karte se zazri,
nakaži mi vsaj enkrat zame drugi, lepši svet.
Z vsako srečno karto še enkrat se rodim,
z njo v upanju vsa zagorim.
Ciganka, ti si upanje, ljubiti mi ostalo je,
če tudi prazne imam dlani, da vse se v meni še bori.
Ciganka, ti si moja pot, ki srečne dni poišče mi,
v katerih spet se naučim, da z upanjem živim,
da vse, prav vse lepo le z njim delim.
Poglej, ciganka, roko, poglej in mi povej,
ali moj dragi še pomisli name kdaj v nočeh.
Naj ta črta srečna spet upanje prižge,
morda on zasliši me.