Vroče je telo,
v vsakem prstu utripa toplo,
vem da mi bo lepo.
Noč vznemirja dan,
vso preplavi tako me lepo,
zavpijem tja čez nebo,
sanje se prepletejo.
So podobe prelepe,
kot iz večnosti vzete,
sreča stresa mi telo,
vse je za naju.
Refren 1:
Luna glej, se razliva po nama,
vse je tu in ostala sva sama,
s prsti sva razmaknila rob neba.
Hočem tja čez nemirno obzorje,
hočem tja, da pogledam čez morje,
rada bi, da začuti me cel svet.
Tiho je nebo,
slišim le tvoj šepet na uho,
čutim svet, je lepo,
kar preplavlja mi telo.
So podobe prelepe,
kot iz večnosti vzete,
sreča stresa mi telo,
slike so nore.
Refren 2:
Zvezde glej se topijo nad nama,
noč je kot čudovita omama,
pelje naju do konca in naprej.
Zemlja kot da vrti se za naju,
sence sva prebudila v raju,
z veje sva si utrgala cel svet.
Noč bedi v njej pustila sva sledi,
en dotik v hipu spet me prebudi,
čutim le naju.
Refren 2:
Zemlja kot da vrti se za naju
sence sva prebudila v raju
z veje sva si utrgala cel svet.