Ko začutim toplo dlan
in tvoj pogled vname me,
duša moja poleti,
poleti med angele.
Telesnih več ne čutim spon,
v daljavi slišim zvon,
melodijo najino.
Upreti več se ti ne znam,
le še čustvom se predam,
ptič brez kril sem, ki leti,
ne vidim nič kot netopir,
kot netopir sem v temi.
Sama ne najdem več poti,
kadar te ob meni ni,
le senca moja še živi.
Sama ne najdem več poti,
le tvoj dotik me umiri
in duša moja spet živi.
Ko začutim toplo dlan
in tvoj pogled vname me,
duša moja poleti,
poleti med angele.
Telesnih več ne čutim spon,
v daljavi slišim zvon,
melodijo najino.
To kar čutim, to povem,
čeprav vem, da preveč ne smem,
a ljudje naj izvedo,
da mi v srcu je lepo,
to mi je usojeno.