Ne moreš vedeti,
kako me ranjeno srce boli,
ponos je moj grad,
in zaklenjenih vrat
ne prestopi obup,
zato bom jokal na dežju.
če me oblačen dan obda,
ne prepoznaš solza
med nalivom dežja;
ti ne izdam,
da se rad te imam.
Ko bolelo me bo,
se bom razjokal na dežju.
Kaplje, trde in teške
ne morejo izprati boleein.
Odkar sva šla narazen,
mi je zvok dežja prijazen,
saj skriva moje solze pred teboj.
Nekoč ko moj bo jok končan,
si bom nadel nasmeh
in šel v sončen dan.
A vse do takrat
bo zaklenjen moj grad.
Ko bolelo me bo.