Vsaka pomlad le en maj ima,
ko ljubezen zažari.
Dolgo sreča nam se ne smehlja,
kmalu žalost ji sledi.
Takrat mine vse trpljenje,
vedno slajše je življenje,
a slovesa časi so prišli,
morava ločiti se.
Reci mi še enkrat,
prej ko odideš,
pusti mi verjeti,
da zopet prideš.
Reci mi še enkrat,
da ti verjamem,
reci mi še enkrat,
da ljubiš me.
Al’ še veš, kako lepo je b’lo
lani na današnji dan?
Ko poljubljal tvoje sem oči,
nežno božal ti lase.
Mesec je na nebu sijal lepo,
ti pa, draga, si jokala,
a slovesa časi so prišli,
morava ločiti se.