Poslavljam se žalosten kot vedno,
odhajam tja, kjer sem jaz doma.
Vedno mislil bom na dan, kot tale je,
ko zbrani smo med prijatelji.
Odrske luči ugašajo kot vedno, ko je konec,
neusmiljeno odhajajo vsi domov.
Vem, da vrnil bom nazaj se spet nekoč,
a enkrat, vem, zadnjič bom prišel.
Poslavljam se v upanju, da vrnem se
v življenje to, ki ga zdaj živim.
Vem resnico vso, da vse to minilo bo,
a v sebi si tega ne priznam.
Odrske luči ugašajo kot vedno, ko je konec,
neusmiljeno odhajajo vsi domov.
Vem, da vrnil bom nazaj se spet nekoč,
a enkrat, vem, zadnjič bom prišel,
a enkrat, vem, zadnjič bom prišel za vedno.