V teh dneh slučajno plačo sem dobil
in sklenil sem, da vso jo bom zapil.
Takoj sem šel na prvi šank, v krčmo sem zavil,
lep je dan, dons se bom zapil.
Za mizo smo se zbrali vsi stari znanci,
vsi prijatelji in pravi pijanci.
Smo ga cele dneve pil, se do jutra veselil,
domov se nobenemu ni mudil’.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
mi smo ga pili in se vsi veselil’.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
še ga bomo pil’ in skupaj veselil’.
Bil je že torek ali sreda,
v glavi vladala je prava zmeda
in kelnar’ce so rekle:
Ti si pravi tič, skoz ga piješ,
v glav’ pa nimaš nič.
V krčmi se je delal beli dan,
a jaz še nisem bil prav nič zaspan.
Peli smo, plesali, prav luštno je bilo,
vseen’ nam je bilo kaj jutri bo.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
mi smo ga pili in se vsi veselil’.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
še ga bomo pil’ in skupaj veselil’.
Bil je že četrtek ali petek,
jaz pa zadet sem bil kot metek.
Kelnar’ce so rekle: A nimaš svoj’ga doma?
Pejt domu ti pijanska kurba.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
mi smo ga pili in se vsi veselil’.
Sedem pijanskih dni, sedem norih noči,
še ga bomo pil’ in skupaj veselil’.
Me je baba zapustila, juhej.
Mi ga pa pijemo naprej,
daj liter na mizo, Sloven’c naj živi.
Kdor z nami ne pije, prijatelj ni.