Jaz sem en pimpek ubogi,
rad no pjačo spijem,
rad mam našo Tončiko,
a ona mene ne.
Sem v roke vzel harmoniko
in ji pod oknom popeval:
»Kak te imam rad, Tončika,
kot svojga gujdeka.«
Tončika je tak lepa,
a za mene ne mara,
ona bogatega hoče,
a pimpek samo joče.
Tončika duge ma noge
in dude iz silikona,
ko je šla mimo mene,
sem padel v gnoj z balkona.
A enkrat, ko jaz bom velik,
pameten, lep in bogat,
Tončika, moja boš žena
in pimpek imel te bo rad.
So fantje na vasi mi rekli:
»Če hočeš Tončiko meti,
idi se operirat,
da boš lepi ko maneken.«
A dohter je nekaj zaštrikal,
mi odrezal je levo uho,
pa kak bom Tončiko zdaj mel,
ko zgledam bolj slabo.