Mi Slovenci vinca ne prodamo,
saj ga sami dobro piti znamo.
Vince pijemo, dobre volje smo,
mi veselo pojemo.
Ena kupica zrel’ga vinčeca,
gor pa dol po mizi je špancirala.
Je špancirala in maširala,
privandrala do Poldeta.
Dvigni, Polde, dvigni, Polde, kupico,
izprazni jo, povezni jo na mizico.
Šerbi stara kljuka, pit si ga ne upa,
mi pa po navadi pijemo ga radi.
Slovenc mora piti, če ne dobi po riti,
piti, piti, piti, če ne dobi po riti.
Cuzimuzi, cuzimuzi, cuzimuzi, cuzimuzi, cuzimuzi, …
En glažek je prazen, ne gremo še narazen.
En glažek je prazen, ne gremo še domov.
Še, oj, še ga bomo pili, saj domov se ne mudi.
Kaj nam pa morejo, morejo, morejo.
Kaj nam pa morejo, če smo vesel’.
N’č nam ne morejo, morejo, morejo.
N’č nam ne morejo, če smo vesel’.