Kam so šli vsi Janezi,
ki so včasih skupaj bli?
Ki stare pesmi pel
in se skupaj lušten mel.
Hej, prjatu, se še spomniš,
kok je včasih lušten blo.
Vsi smo bli skoz brez dnarja,
a nam vseen je blo lepo.
Noč in dan smo okol razgrajal,
smeh in solze si delil’.
Punce smo okol preganjal,
se življenja veselil.
Hej, prjatu, se še spomniš,
kok je včasih lušten blo.
Naš življenje bil je praznik,
mislil smo, da zmer bo tko.
Hej, prjatu, se še spomniš,
kok je včasih lušten blo.
Zdaj pa dostkrat se vprašaš,
kam je naš življenje šlo.
Naša reka teče dalje,
vsem še spomin živi.
Včasih zdi se, da prehitro,
šla mladost je naših dni.