Nekoč imel sem fajn deklino,
Jasmina bilo ji je ime.
Imela je tak usta fina
za vroče, vroče lupčeke.
Imela je obline kot vse cure fine,
iha, iha, ha, moja ljubica!
Ko obleko ona sleče,
Sava prot’ Gorenjski teče,
iha, iha, ha, moja ljuba, moja ljubica.
Suze mi liju, i to je sve zbog tebe!
Ti si vozila biciklu, a jaz sem jahal žrebe!
Razbijam čaše, i to je sve zbog tebe!
Jasmino, Jasmino, ti si moja sudbino!
Jasmino, Jasmino, samo bih tebe voleo!
On bil zares je moški pravi,
po konjih strašno je smrdel.
Po hrbtu bil močno je dlakav,
na sirov burek me je ujel.