Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Te vsak nadira, te vsak zatira
in vsi so jezni nate ko hudič.
Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Če boš poreden, če boš poreden,
boš vse življenje tko kot jaz
jetniški ptič!
V službi sem se dobr znajdu,
vedno sem izgovor najdu,
da sem zabušavu al pa spal.
S čikom v roki sem posedal,
skozi okno babe gledal,
dostkrat pa kar plavega sem žgal.
Sem šraufe iz skladišča plunu,
pa še ene klešče sunu,
n’č ni pomagal, ko sem lagal.
So poklical policijo,
sem zaklical le: “Adijo!”
In v arestu znova sem spoznal.
Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Te vsak nadira, te vsak zatira
in vsi so jezni nate ko hudič.
Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Če boš poreden, če boš poreden,
boš vse šivljenje tko kot jaz
jetniški ptič!
Pa sem se na biznis vrgu,
slušu dnar na bolšjem trgu,
na štacjonu in na tršnci.
Kramarijo sem prodajal
in devize preprodajal,
zame to so zlati časi bli.
Sem ponujal razne drobnarije,
najbolj pa so šle revije,
tiste za osamljene ljudi.
So poklical policijo,
sem zaklical le: “Adijo!”
No, pa spet smo do aresta šli.
Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Te vsak nadira, te vsak zatira
in vsi so jezni nate ko hudič.
Nič nisi vreden, če si poreden.
Če si poreden, nisi vreden nič.
Če boš poreden, če boš poreden,
boš vse šivljenje tko kot jaz
jetniški ptič!