Ti imaš prelep obraz, rjavo kožo, vitek stas,
tvoje koketne kretnje vzbujajo skomine,
tvoje telo je ko magnet, je za znoret, kako v svet
predrzno zrejo od uzad in od spred tvoje obline,
zapeljive imaš oči, v njih pohota se iskri,
res čudno ni, da moški spol za tabo rine.
Prelepa si, dokler molčiš, vendar pa, ko spregovoriš,
normalnega človeka vse veselje mine!
La la laj, la laj, la la la laj, la la laj, la la laj, la laj
La la laj, la laj, la la la laj, la la laj, la la laj.
Neupadljiv je tvoj obraz, saj skrit je za prameni las,
tvoje so kretnje plahe, ker si sramežljiva,
tvoje telo res ni magnet, oblin je mal od uzad in spred,
kar pa jih je, obleka skrbno jih zakriva,
sanjave tvoje so oči, v njih se deklica iskri,
daleč od tega, da bila bi zapeljiva.
Preprosta si, dokler molčiš, a vedno, ko spregovoriš,
še bolj te vzljubim, ker se v tebi angel skriva!