Zdaj smejim se ko pomislim za nazaj,
na tiste dni,
2020, bil je maj.
Nora nate, slepa zase,
nisem znala reči ne,
nisem dala sebe naprej.
Če te zgubim,
bo konec sveta,
moje misli so divjale,
ko si me objel – ujel.
A kaj, ko ta moj svet
se šele po tebi je začel.
Zdaj cvetim kot pozna češnja v poletju,
zdaj lebdim na vodi, kjer si me utopil.
Uživam v glasbi, soncu, morju in v petju,
brez tebe našla sem vse, kar z drugo si delil.
Končno vem, da problem ni v meni,
vem, da sem vredna več od polovične ljubezni.
Vem, da si zaslužim več, in naučila sem se vse
kaj ne smem, kdo nisem in kdo sem.
Če te izgubim, si lahko to odpustim?
Dala sem vse, a meni ni ostalo nič.
Če pozabim te, a bo bolelo me.
Bolj kot tebe ne, bolj kot tebe ne.
Spomnim se, 2020
bil je maj, bil je lep.
Spomni se na 2020,
na dan ko zrušil si moj svet.
Spomnim se, 2020,
leto ko odrasla sem.
Hvala ti za 2020,
vedno ti hvaležna bom.