Dolgi dnevi me morijo,
ne vem, kaj bi počel.
Kaj naj s svojo energijo,
lahko bi svet vrtel.
Vozim se po ravni cesti,
a je dolgčas za umret’.
V meni želja je po novem
in zdaj bom šel letet’.
Stari filmi pred očmi
zdaj vrtijo vse nazaj.
Svet okoli mene pa
izgleda kakor raj.
Divji ritmi v men’ norijo
in ruš’jo mi telo.
Megla pred oči se spušča,
zakriva mi nebo.
Ne, ni še čas, da predaleč odletim.
Ne, ni še čas, da nemo obležim.
Izgubljam vse, kar dolgo sem gradil,
sam okoli sebe sem trne posadil.
Bil je sončen dan pred mano,
a postalo je temno.
Čustva v meni izginjajo,
kot da jih več ne bo.
Zdaj milina v meni
pregnala je strah.
Smeh na usta se mi sil’,
ko lezem v prepad.