Rada bi zbežala času,
šla od doma, v tujino.
Z nasmehom na obrazu,
brez poljuba za adijo.
Na oblaku, gori v zraku,
našla zase, si svežino.
S karto si že na letalu,
ki te nosi v višino.
Od zmeraj si želela da,
probaš vse, kar svet ti ima.
Greš od vzhoda, do zahoda,
od juga, do severa.
Odpiraš okna svojih sanj, polna si pričakovanj,
pa daj še meni, polepšaj dan.
Ko prispeš, mi pošlji sms,
samo da vem, da varno si na tleh.
Ko prispeš, napiši par besed,
ne pusti mi, da mora me skrbet.
Ko prispeš, mi pošlji sms,
razen če našla srečo, v drugih si očeh.
Ko prispeš, lahko mi to poveš,
da več ne čakam, to pustolovsko srce …
Poiskala boš tak kraj,
da zamenja vsak vprašaj.
In odgovore ti da,
Ne enkrat, drugič, ampak zdaj.
V sebi slišala si glas,
vase vdihnila svež zrak.
Zdaj potuješ daleč stran,
kjer nikogar ne poznaš
in nihče te ne pozna.
Odpiraš okna svojih sanj, polna si pričakovanj.
Napiši, čao vse je v redu, kmalu vrnem se nazaj …