Boš pozabila poljube v maju,
dneve v raju, prikrite grehe,
nežne dotike, drobne nasmehe,
ki so prinesli pomlad v srce.
Boš pozabila vse ure kratke,
minute sladke, noči brez spanja,
jutra prepolna pričakovanja,
oči ognjene v hladnih dneh.
Ko boš pri drugemu v nežen objem se skrila,
za zaprtimi vekami moj bo obraz.
Obljubljala boš, da za večno ga boš ljubila,
v tvojem srcu pa vedno ostal bom le jaz.
Boš pozabila besede hladne,
solze pomladne, umrle sanje,
neba sivino, dežja kapljanje
na dan, ko šla sva vsak svojo pot.