Ko dan je bil že ves zaspan,
ko mrak je šel že čez Piran.
Jaz prosil sem te: »daj še mal ostan’«
Ker jaz za vedno ostal sem tam.
Ko na pomolu sva ležala
in pijanim zvezdam se smejala.
In če lahko ti zdaj,
povem še za nazaj
jaz morju ukradel bi tvoj val.
Ko najdeš me, jaz spet najdem se,
ker jaz te ljubim bolj kot morje.
Mivka med prste ti spolzi,
v laseh polno imaš soli, najinih noči.
Da tvoja krila ne letijo sem si vedno želel,
a ti si angel, ki od mene je odletel.
Jaz pel sem ti ob glasbi, ki s terase slišala se je
a ti več ne slišiš me.