Spet k nam prišli so tisti časi,
smo fantje zbrali se na vasi.
Kar ven iz glaža pivo steče,
pa se debata kakšna reče.
Spraznila se je sedma flaša,
marsikoga že zanaša,
a domov se ne mudi,
vesela pesem se oglasi.
Daj, točajka, prinesi še tri,
da se grlo nam ne izsuši.
Daj, točajka, prinesi še dva,
Janez nam je že padel na tla.
Daj, točajka, zdaj pivo zapri,
da se grlo nam ne utopi.
Ura bije že štiri in pol,
no, daj, točajka, nas pelji domov.
Ob pivu vam povem resnico,
mogoče komu naredim krivico.
Vedno lepo je in veselo,
do jutra pilo se bo in pelo.
Spraznila se je oštarija,
a nas še lun’ca naprej navija.
Ga žingamo en dan al’ dva,
dokler točajka nam piti da.