Gremo na Paure,
tam, kjer je veselje,
malo pogledat, kako on živi,
al’ se mu slabo al’ dobro godi.
Tam, kjer so polja,
travniki, gozdovi,
ptički veselo in lepo pojo,
pastirc’ pa vriskajo.
Zgodaj on vstaja,
ž’vinico napaja,
potem pa veselo na njivo hiti,
vreme je lepo, orat se mudi.
Kadar nasipa,
žvižga si, prepeva,
če mu pšenička ratala bo,
kruha dosti bo.
Ko zima pride,
zmetni mraz čez hribe,
tudi to njemu prav n’č ne stori,
v hišici topli za pečjo sedi.
Radio navije,
zraven pa mošt pije,
kmetijske nasvete posluša on rad,
da ve, kako sejat.