Jutro življenja mi je pobožal zvon.
(Jutro je polno sanj.)
Klic hrepenenja nežno pregnal je dvom.
(Jutro rodi nov dan.)
Ko sem še tekal bosih nog sredi trav,
rad sem prisluhnil zvonjenju prek dobrav.
Tja pred oltar sem peljal izvoljenko,
(Tisti dan še živi.)
peli zvonovi nama so prelepo.
(V srcu spomin budi.)
Ko me pokliče k počitku v poslednji dom,
(Bim bam bim bom!)
v zemljo domačo pospremi mili me zvon.
(Bim bam bim bom!)
Pesem zvonov
(od davnih že rodov nam boža dan in noč uho.)
V duši zveni
(odmev vseh lepih dni, ko so pri nas spet prazniki.)
Na svoj dom
(nas kliče prek bregov pod stari naš domači krov.)
Vse dni doni
(prijazno kot nekdaj v zibelki.)
Pesem zvonov
(prek polja in gozdov kot ptica poleti v nebo.)
V duši zveni
(napev iz vaških lin kot žametni zvečer spomin.)
Na svoj dom
(nas vabi nalahno z ljubeznijo tja pod goro.)
Vse dni doni
(kot pesem iz davnin, ki več je ni.)