To, to pesem zapojmo iz srca,
tu ob Dravi smo tapravi Štajerci doma.
Štajerci smo brihtne glave, vsaki kero pesem zna.
Kaj te ne bi pesmi pejli, v Maribori smo doma.
V ribniki labod labodki lepo pesem šepeta,
še v vozički pubec mali pa že prve note zna.
Ko pa zraste toti pubec, s punco šiba na sprehod,
večno isto pesem poje, jo osvaja kar brez not.
To, to pesem zapojmo iz srca,
tu ob Dravi smo tapravi Štajerci doma.
No, pozneje svojo zmoto hodi zdravit doli v klejt,
tam na mousti spet prepeva, da se trese celi svejt.
V Dravo gleda in si misli: »Ja, mel hudiča bom doma.
Žena bo po svojih not gvaler tanz mi špilala.«
A jeseni je veselo, kaj težavo z njo skrbi,
da bo jim narejčna pesem, za klopotec se bori.