Stala si ob oknu in čakala.
Kdaj se vrnil bo, si se spraševala,
a v sebi vedela si, da ga več ne bo,
da odšel je in vzel slovo.
Večkrat si me solzna vsa objela,
pesem vajino mi takrat zapela.
Melodijo to nikdar ne bom pozabil,
v srcu jo bom ohranil.
Rad imam to pesem staro,
ker spominja me na mojo mamo.
Slišim jo kako prepeva ta napev,
spomin na stare dni je oživel.
Danes več ne poješ kot takrat,
a nate spomnim se še mnogokrat,
v roke vzamem si kitaro
in zapojem tisto pesem staro.