Noč, razbita vaza sanj
čas brez ciljev in brez cest
O da, tesnobna ječa ran
v senci sivih mest
na pragu tvojih vrat.
Sedim, zapuščen in sam
in ti na stezi neba
in jaz, kot zarja ti sledim
v zavetrju srca
te nosim skrivoma.
Kakor slap padam dan za dnem in noč zaman
jaz bi rad spet svoj korak ujel
vsako jutro vsak večer.
Potepuh
Tavam kot potepuh
včasih letim na zlomljenih krilih
Potepuh
Tavam kot potepuh
le mesec je z mano in me posluša
žene spet me k tebi.
Sedim, zapuščen in sam
in ti na stezi neba
in jaz, kot zarja ti sledim
v zavetrju srca
te nosim skrivoma.