Ni smeha, le žalost noč za nočjo,
odpiram oči, z mano tema spi,
ogrnjen v tišino,vse bolj norim,
z jutrom po tebi hrepenim.
Življenje, trenutek in sanje najine,
ne morem več sam skozi noč.
Jočem na glas, ali me slišiš?
Kličem te zdaj, o daj, oglasi se,
jočem na glas, ker te ljubim,
nikoli vedela tega ne boš.
Ogenj, v meni še gori, sreča tiho mimo nas beži,
te slike, obrazi daleč so, le spomine si pustil mi,
zdaj upam in čakam, a kaj še sam ne vem,
vseeno te pustiti ne smem.