mehke so trave tihe dobrave
tam na planinah kjer murka dehti
sonce žareče vse plameneče
z zlatimi žarki vrhove zlati
v sedlu se mala kočica skriva
kot da v poletni sopri že spi
v skalni strmini pojejo klini
rezko kladivo zveni
noč razgrnila temna je krila
v kočici mali še lučka gori
že mesečina gore obliva
in sanjajoče poljane srebri
kadar se v nitke mlade ljubezni
ujameta srci v kraljestvu gora
tihih večerov sladkih objemov
se pozabiti ne da
hojla – ojla – ojladidijo
zavriskal fantič je vrh planin
hojla – ojla – ojladidijo
rdeč nagelj je dobil za spomin
hojla – ojla – ojladidijo
v planinah fant spoznal je dekle
hojla – ojla – ojladidijo
zdaj ga vleče spet nazaj.