Pod krošnjo starega bora
spustila se je noč,
pod krošnjo starega bora
nocoj je kot nekoč.
On ve za vse skrivnosti,
vse igre iz mladosti,
ukradene poljube,
pretekle vse obljube.
Pod krošnjo starega bora
je sreča stanovala,
pod krošnjo starega bora,
sva vse strasti spoznala.
Bedel je z nama ob sveči,
vpijal vonj po sreči,
je štel valove z morja
in zvezde vrh obzorja.
Pod krošnjo starega bora
obujam sam spomine,
pod krošnjo starega bora,
zdaj čakam, da vse mine.
Obupan tu samevam
in zvezde sam preštevam,
vse zdi se mi kot mora
saj ni več nje ne bora,