Mogoče zjutraj, opoldne al’ pozno zvečer,
za tebe vedno – mogoče.
Mogoče tukaj al’ tam, a največkrat nikjer,
enkrat led, drugič vroče.
Pri tebi nikdar ne vem, al’ je start al’ je cilj,
že spet je tu tvoj – mogoče.
Je valentinovo, božič al’ prvi april,
ja, draga, to je tvoj stil.
Lubi-lubica, daj se že odloči,
lubi-lubica, mi dost’ je že tega.
Lubi-lubica, miruj ali pa skoči,
mogoče in morda, mi dost’ je cincanja.
Mogoče levo al’ desno al’ z glavo skoz’ zid,
za tebe vedno – mogoče.
Al’ bomo zmagal’, zgubil’, daj povej že izid,
naj te razume, kdor hoče.
A greva v hribe, na morje al’ pa na izlet,
že spet je tu tvoj – mogoče.
Zvečer pa v kino al’ savno al’ gledat balet,
ma, daj se nekam zalet’.