Tiho ob Krki sprehajam se sam,
le breze stojijo še tam,
in vedela dobro sva, vse je zaman,
da Krka odnesla sve najine sanje
bo daleč tja v Črno morje.
Pa bodo tvoji otroci kazali
po slikah zbledelih,
te spraševali,
kdo stric je v objemu tvojih dlani,
nekoč zaloti te mož,
da v nočeh se skrivnostno prebujaš,
takrat se spomni,
nekomu še vedno kradeš noči.
Včasih stojim sam ob reki želja,
tukaj na bregu, kjer sva se razšla,
le breze vedo, da sva srečna bila,
a Krka odnesla vse najine sanje
je daleč v Črno morje.
Pa bodo tvoji otroci kazali
po slikah zbledelih,
te spraševali,
kdo stric je v objemu tvojih dlani,
nekoč zaloti te mož,
da v nočeh se skrivnostno prebujaš,
takrat se spomni,
nekomu še vedno kradeš noči.