Greva gor v hribe
ČukiGreva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
se spomniš še tistga dneva
in jutranjih vseh meglic
takrat sem te prvič vidu
da si kokr sonce nasmejanih lic
sma skupaj planike štela
hodila po vseh stezah
smejala sma se in pela
tut tam gor je nama hiter teku čas
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
ko pridema spet v dolino
kjer teče drugačen čas
zgubiš se mi v sivem mestu
in ne vprašaš kje zdej hodim jaz
še doskrat se šel v hribe
še doskrat je blo lepo
še doskrat gor tebe iščem
in še doskrat mi je tko hudo
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
nekoč pa tam sredi mesta
zaslišim en znan korak
po sivem alsvaltu stopa
mi srce ustavi
bil je točno tak
ob kavi spomin na steze
ki skupaj sva jih našla
in nikdar ne bodo takšna
vse odkar si ti po svojih stezah šla
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hibh
primem za roko
spet te gor u hribh
primem za roko
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
se spomniš še tistga dneva
in jutranjih vseh meglic
takrat sem te prvič vidu
da si kokr sonce nasmejanih lic
sma skupaj planike štela
hodila po vseh stezah
smejala sma se in pela
tut tam gor je nama hiter teku čas
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
ko pridema spet v dolino
kjer teče drugačen čas
zgubiš se mi v sivem mestu
in ne vprašaš kje zdej hodim jaz
še doskrat se šel v hribe
še doskrat je blo lepo
še doskrat gor tebe iščem
in še doskrat mi je tko hudo
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hribh
primem za roko
nekoč pa tam sredi mesta
zaslišim en znan korak
po sivem alsvaltu stopa
mi srce ustavi
bil je točno tak
ob kavi spomin na steze
ki skupaj sva jih našla
in nikdar ne bodo takšna
vse odkar si ti po svojih stezah šla
greva gor u hribe
vohat gorski zrak
vn iz te sivine
greva kot takrat
ko sva se spoznala
kok je blo lepo
spet te gor u hibh
primem za roko
spet te gor u hribh
primem za roko