Bosa je hodila tam ob reki vsak večer,
jo rosa je hladila ko je v duši bil nemir.
Tam ga je čakala da spet pride kakor tat,
nežen nje poljub na lice iskat.
Leta so minila in ob reki vsak večer,
bosa sta hodila ko je v dušo legel mir.
kjer nekoč čakala da spet pride vsakokrat,
nežen njen poljub na lice iskat.
Rosa pa je padla na ljubezen in nekoč,
bosa ga še zadnjič je čakala dolgo v noč.
Vedela je nikdar več ne vrne se njen tat,
nežen njen poljub na lice iskat.