Boogie dama, skrita za žarometi,
(tam ti pa) iščeš poglede poeta s kitaro na odru bleščečem.
Boogie dama, ki te ne morem objeti,
(saj ne vem,) kje v paleti vseh barv se tvoj lik mi želi razodeti.
Boogie dama, pošiljam ti žarek, ki sveti
(sem ter tja) in od kitare odbija se daleč v temno dvorano.
Boogie dama, moja mala boogie dama,
(naj povem,) da tole pesem želel bi nocoj samo tebi zapeti.
Mene ni več, moja glasba naj vse izda,
žarek si naenkrat, želja iz dna srca,
ugasnejo naj luči, jaz pa zapojem le tebi.
Grešnica, sama sva, zdaj se objemiva,
želja iz dna srca je uresničena,
zdaj, ko ni več, jo še lahko zapojem le tebi.